Globalizacija zahteva od zaposlenih, ki imajo stik s tujino, dobro poznavanje tujih jezikov. Znanje je postalo družbena vrednota, ki posameznikom omogoča boljše možnosti za zaposlitev, medsebojno sporazumevanje ter prispevek k uspešni rasti in poslovanju podjetij.
Poučevanje poslovnega tujega jezika se je v svetu razširilo ob koncu 20. stoletja, saj je zaradi globalizacije začela naraščati tudi potreba po učenju tujega jezika, predvsem poslovne angleščine. Začetki učenja poslovnega jezika – jezika strok segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko so med drugo svetovno vojno izvajali tečaje angleščine za pilote in kontrolorje poletov.
Zagotovo je najpomembnejši premik pri učenju poslovnega jezika na evropskem področju prvo desetletje 21. stoletja, ko je prišlo do širitve EU, s čimer se je povečala potreba po učenju tujih jezikov tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. S širitvijo EU se je pojavila nova potreba po drugačni vrsti angleščine, ki se razlikuje od splošne angleščine. Zaradi povečanja svoje politične, ekonomske, tehnološke in znanstvene moči je angleščina postala jezik mednarodnega poslovnega sporazumevanja znan kot Lingua franca – razširjen jezik, ki ga govorci uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Pa je angleščina tudi danes Lingua franca poslovne komunikacije?
Kljub številčnosti špansko in kitajsko govorečih, angleščina ostaja jezik, ki je najbolj razširjen v mednarodnem poslovnem komuniciranju. Uporablja se zlasti v znanosti, bančništvu, ekonomiji, trgovini, tehnologiji ter informatiki. Vse več je velikih podjetij, kjer je jezik sporazumevanja postala angleščina. Poleg angleščine se kot navaja raziskava Evropske Komisije, v evropskih podjetjih uporabljajo tudi drugi tuji jeziki, predvsem španščina, nemščina, ruščina ter francoščina. V slovenskem prostoru prevladujeta angleščina ter nemščina.
Večina malih in srednjih podjetij (raziskava PIMPLICO), v katero so bila vključena tudi slovenska podjetja, navaja angleščino kot glavni jezik poslovnega sporazumevanja na tujih trgih. Prevladuje v govornem sporazumevanju, predvsem pa se uporablja za poslovne sestanke ter predstavitve. Enako pomembna je tudi pri prevajanju različnih letnih poročil ter marketinških besedil, ki se vedno bolj pogosto prevajajo iz izvirnega jezika v angleščino ali pa so že v osnovi napisani v njej. Kot primarni razlog za izbor angleščine se navaja predvsem razširjenost v globalnem poslovnem svetu.
Kar nekaj podjetij v EU je za primarni poslovni jezik izbralo angleščino. Nemški Siemens Ag je tako za primarni jezik izbral angleščino. V nadaljevanju naj naštejem še nekaj velikih nemških podjetij, ki so za primarni poslovni jezik izbrali angleščino, med njimi Adidas, Bayer, Volkswagen ter Daimler AG. Zaradi vedno bolj pogostejšega sodelovanja je torej potrebno zaposlene spodbujati k učenju tujih jezikov.
