Prevajanje kot umetnost
Marsikdo bi rekel, da prevod ni oblika umetnosti, ampak le obrt ali znanost, ker za razliko od drugih umetnosti vsebuje veliko pravil in algoritmov, ki jim prevajalec sledi korak za korakom. Vendar pa vsak, ki se je s prevajalsko umetnostjo srečal že pobližje, meni drugače. Če bi bilo prevajanje res znanost, ne bi videli toliko prevodov velikih del, niti ne bi bilo tako različnih. Prevajanje je umetnost, ko prevajalec preseže algoritmične vidike prevajanja in v svoj prevod vnese popolnoma novo sfero. Tu lahko izbira pravilne besede, slovnične oblike in infuzije tona ter sloga popolnoma preoblikuje besedilo iz enega pomena v drugega, tudi če besede same ostajajo podobne.
Lahko bi rekli, da prevajalec pretvori slike enega jezika (tu govorim o slikah, ki jih ljudje vidimo v mislih, ko pomislimo na določeno stvar) z besedami v drugem jeziku. Ta postopek terja ustvarjalnost, saj mora prevajalec ves čas razmišljati kako bo nekdo druge narodnosti razumel to besedilo natančno tako, kot je dogovorjeno s strani ljudi te druge narodnosti.
Prevajalec tako prinaša svoje izkušnje in osebnost v vsako delo, ki ga prevaja in vzporedno razlaga pravi pomen izvirnih besedil. To ni vedno enostavno in zahteva veliko ustvarjalnosti ter domišljije. Seveda pa tak način predstavlja tveganje, da bo prevajalec svoje prepričanja ali stališča vstavil v besedilu na mesta, kjer to ni bilo potrebno ali dejansko namenjeno. Ne glede na to, kako zelo se prevajalec trudi, da se drži izvirniku v tonu, namenu in vsebini, bo vedno v delo umestil tudi svoje vidike izvirnega besedila- ravno to pa dela prevajalca umetnika in njegovo delo umetniško delo.